izpostavlja specifičen proces fizioterapevtskega kliničnega razmišljanja: vedeti kdaj, zakaj in kako uporabiti tehniko ter kako jo prilagoditi pacientovi individualni situaciji. Upoštevajoč biopsihosocialni model zdravja fizioterapevt postavi diagnozo in cilj obravnave usmeri v ponovno vzpostavitev funkcije.
Posebnost koncepta je v dopolnjevanju individualnega in specifičnega pristopa pri obravnavi pacientove omejene ali izostale funkcije s terapevtovimi kliničnimi izkušnjami ter najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Poleg mobilizacije in manipulacije perifernih sklepov ter sklepov hrbtenice, koncept vključuje tehnike nevrodinamike, obravnave mišičja, vaj za stabilizacijo in specifične vaje, ki jih pacienti izvajajo doma.